Red Orbit BlogOznake › social media marketing

Digital Memories - Razumevanje današnjega vedenja spletnih uporabnikov je ključ uspeha marketinških akcij prihodnosti



Temeljni cilj vsakega poslovnega subjekta, ki ima poleg obstoječe off-line prepoznavnosti izdelan tudi strateško zasnovan spletni nastop, bi moral biti usmerjen k razumevanju vedenja sodobnega spletnega uporabnika in njegove digitalne interakcije. Podjetja, ki se odločijo plasirati ponudbo svojih izdelkov in storitev na »spletni trg« bi morala predhodno do dobra razumeti proces spletnega nakupa. Da dejansko pride do spletnega nakupa se spletni uporabniki infiltrirajo v tako imenovani konverzijski lijak preko različnih digitalnih platform. Konverzijski lijak sestoji iz šestih segmentov od katerih vsak segment ponuja edinstveno polje za izvedbo marketinških akcij. Segmenti si sledijo v naslednjem vrstnem redu (od zgoraj navzdol): 

  1. osnovna prepoznavnost blagovne znamke
  2. povezovanje z blagovno znamko / interakcija
  3. odkrivanje produktov in storitev
  4. razmišljanje / preigravanje alternativ
  5. izbor produktov / storitev
  6. nakup

Strategijo »okupacije« vsakega individualnega segmenta je smiselno postaviti tudi na osnovi aktualnih raziskav na področju digitalnega spomina. Sodobna družba svoj lasten spomin prepušča transformaciji v digitalno obliko. Tradicionalna medota svinčnika in papirja počasi a vztrajno izgublja svoj primat. Kar 55 % odstotkov posameznikov ima v lasti vsaj dva različna digitalna medija. V zadnjem času prevladuje internet s 40 odstotki in tako zaostaja le še 4 odstotke za televizijo. 

 

Kaj to pomeni za vaše oglaševanje?

Kar 6 od 10ih posameznikov se je že znašlo v situaciji, ko so si želeli ponovno ogledati določeno reklamo akcijo, a so jo zaradi raznolikih »rušilcev« zbranosti izgubili. Prilagodite se novemu okolju digitalnega spomina in usmerite konverzijski lijak na svoj bančni račun. Za dodaten fitnes malih sivih celic si oglejte spodnjo predstavitev in video ter spoznajte v čem je »catch« sinergije digitalnega spomina in vaših marketinških akcij.

 

Laura Chaibi - Prezencaija in video - digital memories.





Bullshit detektor!



Ekola, so mi rekli, naj napišem blogpost o nečem kar se je dogajalo na konferenci! Najbolj zanimivo je po mojem mnenju predaval Gustav Martner, izvršni kreativni direktor CP+B Europe (Crispin Porter + Bogusky Europe)

OMExpo Madrid 2010 Registracija
Konferenca OMExpo Madrid 2010: REGISTRO (pojma nimam koga un tip gleda)

Torej THE mission, kakor bi zremixal svoj slajd Gustav Martner; to create the most talked about and writen about blog post in the world! Pretiravam seveda.

Slajd - the mission

G. Martner je predaval o advertisingu, internetu, medijih, svoji mami, kabelski televiziji, otrocih, o tem kako mikrofon crkuje – ja res je, enih parkrat je odpovedal mikrofon medtem ko je predaval, kar mi je pa bilo najbolj všeč, da je pridobil publiko na svojo stran, ko je izjavil, da je mikrofon bullshit detektor (za tiste ki ne štekajo, mikrofon neha delat, ko Gustav naklada). Publika sproščena, pozornost pridobljena.

Kaj je povedel o internetu, kot mediju? Da strnem v parih vrsticah in mal več fotkah. Opozarjam pa, da na splošno na konferenci niso odkrili tople vode, kakor se reče, pravzaprav niso povedali nič tako novega, so pa predstavili na zanimiv način. To velja za manjšino predavanj v angleškem jeziku! Žal ne vem, če so povedali kaj bolj specifičnega v špansko govorečih predavalnicah.

Gustav Martner at OMExpo Madrid 2010
Gustav Martner med predavanjem

Pa kr slajdi, da si malo spočijete oči, jaz pa prste:

Slajd - the internetSlajd - the internet














Slajd - the internetSlajd - the internet














Slajd - the internetSlajd - the internet














Zakaj prodajalci ne marajo tega?
- Ker se tehnologija demokratizira (je na voljo večini ljudi)
- Ker se digitalna distribucija demokratizira (je na voljo večini ljudi)
- Ker je lahko vsak zastopnik (ambasador proizvoda)
- Ker se dialog in pogovor masovno producirata
- Ker se vedno bolj izgublja nadzor

Kreativnost reklamnega izdelka, kulturo ki jo ustvarja, se ne da več tako obvladovat, kakor je šlo prej.

Ali to pomeni da imajo tradicionalni medij, kot je TV, radio ali tisk in tudi običajni oglasi na spleti konkurenčnega nasprotnika? Ali to pomeni da je konec običajnih oglasov, ki so zbrejnstormani od peščice ljudi in ki so oglaševani s surovo silo online ali offline marketinga? Za takšne kampanje je treba odšteti kar nekaj ojrotov, temu pravimo »bought media« - valjda, ker smo plačali da se nam fura nov izdelek tudi po spletu!

Gustav Martner pravi, da NE! SPLOH NE!

Slajd - bought media

To je dokazal na primeru majic Burger kinga, kar poglejte si slajde Gustav Martner – OMExpo Madrid.
Če je dobr advertizing, pol ga kar hitro izrabijo onlajn komjunitiji in zadeva postane viralna! Kar je genialno!
Dve stvari sta edino reskantni!

Prva je, da ni takšne kontrole, nad tem kaj bo viralno. Potrebna so dobra predvidevanja in načrtovanja, da ponudiš komjunitiju to kar hočeš da zagrabijo. Vaba! ;)
Druga pa je to, da se naročniki bojijo negativne podobe in konotacije izdelka ali storitve, ki bi jo prinesla viralna vsebina.

Slajd - bad advertising

Sej to vemo, slaba (negativna) reklama je tudi dobra reklama. O tem je napisal dobr post Andrej Motl z naslovom Resnica o vedenju potrošnikov na spletu, preberte!
Oglejte si slajde, ki so pripeti na koncu! Powerpoint 2007 rabte!

Še tale dva slajda, ki sta mi bila najbolj všeč:

Slajd - people don't read adsSlajd - people don't read ads remix














Gustav Martner - OMExpo Madrid 2010 slide presentation z video materialom!




Resnica o vedenju potrošnikov na spletu



V okviru prvega dne na konferenci spletnega marketinga v Madridu si je zbrana Red Orbit ekipa med drugim ogledala tudi predavanje Colina Lambertona in Seyoana Vela z naslovom »Positivity Sucks - The truth about consumer behaviour online.« Govorca sta zagovarjala tezo, da se dandanes v svetu oglaševanja pretirano poudarja moč pozitivnih sporočil. Predvsem naj bi bilo veliko preveč truda vloženega v to, da naše kampanje ne bi zbujale kakršnihkoli negativnih čustev, ki bi jih nato gledalci lahko povezali z našo blagovno znamko.

Lamberton in Vela sta nam predstavila nekaj primerov iz različnih področij, na podlagi katerih smo se lahko prepričali, da »negativno« lahko pogosto pusti močnejši učinek od »pozitivnega«. Večina najbolj znanih pesmi morda najbolj priljubljene skupine vseh časov »The Beatles« je tako precej žalostnih – Hey Jude, Yesterday, Strawberry Fields Forever... Trenutno je najbolj priljubljena nanizanka na svetu Zdravnikova vest, kjer glavni junak dr. House tako rekoč pooseblja negativnost današnjega sveta. Če so torej pesmi, polne negativnih čustev, in cinični junaki nanizank med najbolj priljubljenimi, zakaj ne bi isto veljalo tudi na področju oglaševanja?



In v resnici poznamo številne primere, kjer se je oglaševanje negativnih čustev med drugim tudi na spletu že izkazalo za zelo uspešno. Med najbolj znanimi primeri iz sveta spletnega oglaševanja je tako imenovani »Whooper sacrifice«. Pod geslom »Friendship is strong, but Whopper is stronger« je Burger King izvajal kampanjo, kjer so udeleženci za vsakih 10 »prijateljev«, katerim so se odrekli na Facebooku, dobili kupon za njihov hamburger. V le desetih dneh je bila aplikacija naložena okoli 60.000-krat, izbrisanih je bilo kar 200.000 spletnih »prijateljstev«. Nato je Facebook kampanjo zaradi domnevne nezdružljivosti z njihovim konceptom delovanja onemogočil. To pa je seveda le še povečalo njeno prepoznavnost.

Lamberton in Vela sta ob naštevanju kampanj, ki so uspešno izkoriščala človekovo nagnjenost k negativnim čustvom, opozorila, da se socialna omrežja zelo pogosto iz priložnosti lahko prelevijo v veliko grožnjo za podjetja in njihove blagovne znamke. Zelo znan primer je YouTube video »United Breaks Guitars«. Razjarjeni glasbenik Dave Caroll je posnel pesem, kjer opisuje svojo neprijetno izkušnjo z letalskim prevoznikom United Airlines, med katero so njemu in njegovim prijateljem zaradi malomarnosti ob nalaganju tovora polomili kitare. Dave je danes prav gotovo zadovoljen z učinkom več kot osmih milijonov ogledov videa in samopromocijo, najbrž pa le stežka lahko enako trdimo za United.



Negativnost v oglasih torej v mnogih primerih deluje, vprašanje pa ostaja, v kolikšni meri nam jo uspe omejiti na ta način, da to še ustreza našim strankam, naši etiki, in seveda, da ne prekoračimo meje dobrega okusa. Na spletu je pogosto težko obdržati nadzor nad celotnim potekom kampanje, saj v svetu socialnih omrežij vsak lahko producira nova sporočila povezana z posamezno oglaševalsko akcijo. Lamberton in Vela sta ob koncu predavanja poudarila, da ni nujno, da gledalec oziroma uporabnik spleta blagovno znamko vidi kot prijatelja. Glavno sporočilo njune predstavitve je predvsem opozorilo, da pretirana previdnost pogosto škodi in omejuje prodornost blagovne znamke.




Luftanje glave na OMExpu v Madridu



Ker zima v Sloveniji nikakor ne popušča smo se v Red Orbitu odločili, da gremo na toplo. Destinacija: Madrid. 24. in 25. februarja je namreč v Madridu potekal kongres in sejem digitalnega marketinga. Španci ravno nismo, pa tudi špansko ne govorimo zato smo s seboj vzeli še dve prevajalki (Katjo in Saro) in mobilnega operaterja (Jureta), da nam preskrbi cenejše klice domov. Da seveda ne bi šlo vse kot po maslu so poskrbeli že letalski prevozniki in kontrolorji leta, tako da smo v Madrid prišli s 6 urno zamudo.

OMExpo Madrid

OMExpo Madrid nas je prav očaral. Predavanja sicer niso prinesla revolucionarnih odkritji, vendar so kljub temu dala našim možganom nekaj novega zagona. Impresioniral je predvsem sejem s svojo razsežnostjo in pa ogromno število obiskovalcev.

Kakšno slikco več pa najdete na Red Orbit Facebook Fan pagu.




Social Media Marketing - Pravila igre, ki jih ne smete izpustiti



Kot sem obljubil včeraj na predavanju (41. Marketinški fokus), objavljam prezentacijo z dodatnim slidom, ki opisuje "nefinančne" parametre, ki jih lahko v SMM merimo.

Aja, kako je bilo na predavanju? Zvedeli smo marsikaj novega, med drugim tudi to, da bodo klasične oblike oglaševanja še dolgo ostale, da se zelo hitro spreminja tehnologija (kar ne sme vplivati na vsebino) in predvsem to, da za vsakim projektom, za vsako akcijo stoji ekipa.

V glavnem, blo je fajn;)