Lojalnost ali zgolj lov na čim večje popuste
09.12.2011 @ 14:34, avtor: Urška Čadež Kržišnik, komentarji: 0
Letošnji Sempl naj bi bil v znamenju zvestobe oz. lojalnosti do blagovnih znamk. Sicer se na to temo (razen parih izjem) ni govorilo veliko, so se pa ponovno izpostavljale teme kot so trendi, izzivi in nova pravila na področju marketinga.
Pa vseeno poglejmo, kaj smo se vendarle naučili na temo lojalnosti in zvestobe, kot za enkrat še manj pogosti, a za marketing in blagovne znamke izredno pomembni temi.

Dejstvo je, da je cilj skoraj vsakega marketinškega oddelka spodbuditi in utrditi zvestobo svojih strank in kupcev. Zavedajo se namreč, da so ravno zveste stranke same tiste, ki imajo največji vpliv na uspešnost, prepoznavnost in dobro prodajo produktov/storitev. Zakaj se na primer uporabnik raje odloči za izdelek A od izdelka B, ko sta oba izdelka glede na ceno in kvaliteto skoraj identična? Embalaža? Ne, zgodba blagovne znamke je tista, ki nas »zrajca« in ki nam pomaga biti z blagovno znamko še bolj povezan. Poleg tega je »Word of mouth« nekaj, kar je danes še vedno eden glavnih faktorjev v fazi odločanja. Slišati (ne samo poslušati) in spoznati, kaj hočejo potrošniki, kako se odzivajo, kakšne so njihove potrebe je prva zahteva, ki jo bomo morali uresničiti v prihodnjih letih. Večina nas verjame, da smo uporabniki z različnimi karticami zvestobe, ki nam debelijo denarnico, z različnimi programi popustov, ki nas prepričajo, da se vedno znova vračamo v k nakupu in imamo zato na koncu v stanovanju polno nepotrebnih predmetov, zveste stranke določenim blagovnim znamkam. Kruta resnica je, da nas večina potrošnikov na ta način lovi le dodatne popuste in ugodnosti. Je zvestoba do blagovne znamke torej čim večji popust? Kako torej preusmeriti pozornost na odnose in ne na število transakcij? Gre za eno temeljnih problemov marketinških oddelkov, ko teče beseda o marketinški strategiji in ciljih. Pozabljamo na odnose, na zaupanje, na poistovetenje z blagovno znamko… oz. preprosto, na »zgodbo«.
Kaj je blagovna znamka? Je produkt? Je logotip? Je slogan? Je identiteta? Ne! Blagovna znamka je zaupanje, so čustva in občutki, preko katerih se potrošniki z njo identificirajo. Bistvo dobrega odnosa med potrošnikom in blagovno znamko je torej zaupanje in zadovoljstvo. Odnose po eni strani najlažje poglobimo z večanjem prepoznavnosti, izobraževanjem in vključevanjem, po drugi strani pa tudi z spodbujanjem zanimanja, želje ter omogočanjem uporabe in užitka. Tako spodbudimo čustveno vez, ki je bistvena za ohranjanje lojalnosti oz. zvestobe. Naš produkt/storitev je lahko po kvaliteti in ceni najboljše, kar lahko trenutno najdemo na trgu, vendar če izgubimo zaupanje potrošnikov, nas to lahko stane več kot karkoli doslej in krvavo se bomo morali potruditi, da bomo zaupanje pridobili nazaj. Lahko rečemo, da ne gre za popolnoma nič drugačno zgodbo, kot v primeru odnosa med moškim in žensko.
Kaj je torej zvestoba? Smo sploh kateri blagovni znamki zvesti? Ali spremljamo blagovne znamke na družbenih medijih zaradi zvestobe, ali le zaradi popustov in dodatnih ugodnosti? Kako prepričati kupce, da se bodo vračali, če tudi bo naš produkt dražji od konkurence? Ključne točke, ki vplivajo na lojalnost do blagovne znamke lahko strnemo v nekaj točk:
- Vrhunska kvaliteta produkta/storitve
- Dobra uporabniška izkušnja
- Poznavanje ter poslušanje kupcev ter soustvarjanje blagovne znamke
- Nagrajevanje lojalnih strank
- Izpostavljanje vrednot blagovne znamke
- Skrb za stranke kot primarna kompetenca
Vsemu temu sledi močan čustven naboj, ki ustvarja čustva in občutke, le ti pa gradijo jedro blagovne znamke ter ne nazadnje tudi zvestobo do nje.
Kategorije: konference
Oznake: advertising, SEMPL, trendi, internet marketing, blagovna znamka, lojalnost, spletno oglaševanje
Marketing is dead. Long live digital marketing!
25.10.2011 @ 11:25, avtor: Tina Kadunc, komentarji: 0
Kljub predstavitvam najrazličnejših novosti, novih metod, tehnologij, programov in procesov je bil zame eden izmed glavnih poudarkov, izvlečen iz celotne marketinške konference AdTech v Londonu, prav umik marketinga.
Brez skrbi, slednje ne pomeni, da marketing izumira, ampak le navidezno bledi v ozadje. Tradicionalne metode »kričanja« blagovnih znamk o lastni kvaliteti, zmogljivosti, nadpovprečnosti in veličini namreč že dolgo ne delujejo več v novem digitalnem okolju. Lepota družabnih omrežjih je navsezadnje to, da nam tega ni treba početi, saj slednje namesto nas počnejo uporabniki.
Drznimo si torej prepustiti besedo uporabnikom, ki si okoli virtualnega tabornega ognja, ki ga predstavljajo družabna omrežja, pripovedujejo zgodbe o naših blagovnih znamkah.
Seveda to ne pomeni, da uporabnike prepustimo, da sami tavajo po digitalni džungli, še vedno jih usmerjamo in držimo za roko, le da to počnemo bolj potihoma.

Kot pravi John Sadowsky iz podjetja Emailvision , se dodana vrednost vsake blagovne znamke skriva v strasti, povezani z njo. Najti je potrebno razlog oziroma smisel njenega obstoja v digitalnem svetu, poiskati številne zgodbe, ki že krožijo povsod okoli nas, in na njih zgraditi skupnost , ki bo uporabnikom dala ta nujno potreben občutek pripadnosti.

Kanalov, preko katerih privabimo uporabnike, in načinov, kako jih obdržimo, je danes več kot kadarkoli prej, samo pravega je potrebno izbrati. Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da imajo naše stranke vsaka svoje potrebe, navade, želje. Ko analiziramo naše ciljne skupine, imejmo vedno v mislih, da moramo uporabnike najprej spoznati, da se jim bomo sploh lahko približali na zares oseben način.
Ker je digitalni svet že tako zasičen z neštetimi informacijami, komunicirajmo kreativno in tako povežimo naše zgodbe in zgodbe uporabnikov v dobitno kombinacijo, ki ustvarja močno in zvesto skupnost, polno pravih privržencev.
Ne podcenjujmo svojih uporabnikov in moči družabnih omrežij, bodimo prisotni in se naučimo govoriti tako, da najprej poslušamo.
Naj bo tudi vaš cilj odtisniti trajen pečat na družabnih omrežjih , tako kot smo ga mi – zahvaljujoč kreativnemu odpiranju steklenice rdečega vina – pustili na stropu in stenah hotelske sobice v Londonu! :)
Kategorije: konference
Oznake: social media, SMM, advertising, engagement marketing, konference
Bullshit detektor!
23.03.2010 @ 09:38, avtor: Jure Repina, komentarji: 0
Ekola, so mi rekli, naj napišem blogpost o nečem kar se je dogajalo na konferenci! Najbolj zanimivo je po mojem mnenju predaval Gustav Martner, izvršni kreativni direktor CP+B Europe (Crispin Porter + Bogusky Europe)

Konferenca OMExpo Madrid 2010: REGISTRO (pojma nimam koga un tip gleda)
Torej THE mission, kakor bi zremixal svoj slajd Gustav Martner; to create the most talked about and writen about blog post in the world! Pretiravam seveda.

G. Martner je predaval o advertisingu, internetu, medijih, svoji mami, kabelski televiziji, otrocih, o tem kako mikrofon crkuje – ja res je, enih parkrat je odpovedal mikrofon medtem ko je predaval, kar mi je pa bilo najbolj všeč, da je pridobil publiko na svojo stran, ko je izjavil, da je mikrofon bullshit detektor (za tiste ki ne štekajo, mikrofon neha delat, ko Gustav naklada). Publika sproščena, pozornost pridobljena.
Kaj je povedel o internetu, kot mediju? Da strnem v parih vrsticah in mal več fotkah. Opozarjam pa, da na splošno na konferenci niso odkrili tople vode, kakor se reče, pravzaprav niso povedali nič tako novega, so pa predstavili na zanimiv način. To velja za manjšino predavanj v angleškem jeziku! Žal ne vem, če so povedali kaj bolj specifičnega v špansko govorečih predavalnicah.

Gustav Martner med predavanjem
Pa kr slajdi, da si malo spočijete oči, jaz pa prste:






Zakaj prodajalci ne marajo tega?
- Ker se tehnologija demokratizira (je na voljo večini ljudi)
- Ker se digitalna distribucija demokratizira (je na voljo večini ljudi)
- Ker je lahko vsak zastopnik (ambasador proizvoda)
- Ker se dialog in pogovor masovno producirata
- Ker se vedno bolj izgublja nadzor
Kreativnost reklamnega izdelka, kulturo ki jo ustvarja, se ne da več tako obvladovat, kakor je šlo prej.
Ali to pomeni da imajo tradicionalni medij, kot je TV, radio ali tisk in tudi običajni oglasi na spleti konkurenčnega nasprotnika? Ali to pomeni da je konec običajnih oglasov, ki so zbrejnstormani od peščice ljudi in ki so oglaševani s surovo silo online ali offline marketinga? Za takšne kampanje je treba odšteti kar nekaj ojrotov, temu pravimo »bought media« - valjda, ker smo plačali da se nam fura nov izdelek tudi po spletu!
Gustav Martner pravi, da NE! SPLOH NE!

To je dokazal na primeru majic Burger kinga, kar poglejte si slajde Gustav Martner – OMExpo Madrid.
Če je dobr advertizing, pol ga kar hitro izrabijo onlajn komjunitiji in zadeva postane viralna! Kar je genialno!
Dve stvari sta edino reskantni!
Prva je, da ni takšne kontrole, nad tem kaj bo viralno. Potrebna so dobra predvidevanja in načrtovanja, da ponudiš komjunitiju to kar hočeš da zagrabijo. Vaba! ;)
Druga pa je to, da se naročniki bojijo negativne podobe in konotacije izdelka ali storitve, ki bi jo prinesla viralna vsebina.

Sej to vemo, slaba (negativna) reklama je tudi dobra reklama. O tem je napisal dobr post Andrej Motl z naslovom Resnica o vedenju potrošnikov na spletu, preberte!
Oglejte si slajde, ki so pripeti na koncu! Powerpoint 2007 rabte!
Še tale dva slajda, ki sta mi bila najbolj všeč:


Gustav Martner - OMExpo Madrid 2010 slide presentation z video materialom!
Kategorije: Internet, Spletni marketing, Social media, Seminarji, konference
Oznake: konference, spletni marketing, OMExpo Madrid, SMM, social media marketing, internet, advertising, online



